Med 12. in 14. septembrom 2025 je v MTB Trail Centru Kočevje potekal 1. Festival Staneta Jarma – Umetnost ustvarjanja z motorno žago, ki sta ga soorganizirala Zavod Kočevsko in Društvo kiparjev z motorno žago. Dogodek je na Kočevsko prinesel edinstveno doživetje umetnosti, tradicije in sodobnega ustvarjalnega izraza.
Festival je bil posvečen ustvarjanju z motornimi žagami kot sodobnejši različici tradicionalnega rezbarjenja lesa ter je hkrati predstavljal poklon kočevskemu umetniku Stanetu Jarmu (1931–2011). Jarm je bil eden najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja, znan po svojem ekspresionističnem slogu in globoko čustveni izraznosti. V ospredju njegovega ustvarjanja so bili človek, ranljivost in eksistencialna vprašanja, pogosto pa je v svojih delih poudarjal tudi povezavo z naravo in les kot izhodiščni material. Kot dolgoletni profesor in mentor številnim generacijam je pustil neizbrisen pečat v slovenski kulturi in postal simbol ustvarjalnega duha Kočevske.
Pobudnik festivala je bil lokalni rokodelec Anže Kobola, ki z ljubeznijo do lesa odpira nova poglavja v ustvarjalnem utripu Kočevske.
Obiskovalci so lahko v soboto in nedeljo spremljali, kako so spretni kiparji iz masivnih hlodov ustvarjali mogočne lesene skulpture na temo divjih živali Kočevske in kulturnega leta Občine Kočevje »600 let – Veronika in Friderik«, v katerih se prepletajo moč, ustvarjalnost in umetniška interpretacija. Vrhunec dogajanja je v nedeljo predstavljalo enourno hitrostno kiparjenje, kjer je bil največji izziv čas, večji del dogajanja festivala pa je predstavljalo kiparjenje večjih lesenih skulptur, kjer je do izraza prišla premišljena zasnova in izraznost posameznih kiparjev.
Nagrajenci
Pri hitrostnem kiparjenju je tretje mesto osvojil David Leskovec s skulpturo orla, v kateri je ujel ekspresijo in spontanost reza. Drugo mesto je pripadlo Željku Iliču, ki je s skulpturo bobra ustvaril lepo členjeno formo z zanimivo površinsko obdelavo. Prvo mesto pa si je prislužil Jernej Verbuč, ki je z zajcem navdušil z ritmom ploskev, reduciranih na bistvo s čimer je ohranil dinamiko in karakter živali ter povezal zgodbo obeh svojih skulptur – zajca v begu pred volkom.
V dvodnevnem kiparjenju je tretje mesto osvojil Jernej Verbuč z dinamično oblikovanim volkom v skoku. Drugo mesto je pripadlo Goranu J. Horvatu, ki je ustvaril drzno skulpturo medveda, v katerem se izraža svoboda umetniškega duha in veliko ustvarjalnosti. Prvo mesto pa je dosegel Matej Urh z risom, v katerem je s premišljeno linijo in izraznostjo obraza ujel značaj živali ter navdušil z dovršeno formo.
Delavnice in ustvarjalni program
Festival je poleg kiparjenja ponudil tudi bogat spremljevalni program, namenjen vsem generacijam. Pod vodstvom dr. Petre Draškovič Pelc so udeleženci ustvarjali unikatne keramične skodelice in spoznavali različne tehnike dela z glino. Martina Osmak je vodila delavnico izdelave keramičnega nakita, kjer so nastali osebno obarvani kosi. Janko Marinč, mojster pletarstva, je udeležencem predstavil, kako iz leskovih viter nastanejo košare, peharji in druge mojstrovine, udeleženci pa so si lahko izdelali tudi svojo košaro. Matija Kobola je mlade ustvarjalce popeljal v svet rezbarjenja lesa z delavnico, kjer so nastajali leseni medvedki, žlice in druge majhne mojstrovine. Anže Kobola je v posebnem polurnem prikazu pokazal, kako se iz masivnega hloda z motorno žago rodi mogočen lesen medved.
Dogajanje so popestrili še prikazi dela kovačev (Dan Pečnik – Noric Steel, Uroš Vravnik – Ukinikat, Anton Poje), Sekirachev ter razstava gozdarske opreme STIHL in Husqvarna (ŽS Tekavčič). Za kulinarično razvajanje je poskrbel BigBearBurger, večeri pa so zaživeli ob energičnih koncertih skupin JAJA BOJZ, Kennybal Smith in Pigs Parlament.
Festival, ki presega meje ustvarjalnosti
Festival je dokazal, da lahko umetnost z motorno žago preseže stereotipe in se uveljavi kot atraktiven, sodoben ter dostopen način izražanja, ki združuje umetnike, rokodelce in širšo javnost v edinstveni skupnosti ustvarjalnosti.
Skulpture, ki so nastale v sklopu festivala bodo v prihodnje krasile različne kotičke Kočevske.
Izvedbo festivala je omogočilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije.
